ESRA 2013 na Fakulteti za družbene vede z aktivno udeležbo Arhiva družboslovnih podatkov

Fakulteta za družbene vede je med 15. in 19. julijem 2013 gostila 5. konferenco Evropskega združenja za anketno raziskovanje (ESRA). Dogodka se je udeležilo približno 650 udeležencev, ki so imeli priložnost predstavljati rezultate svojega raziskovalnega dela oziroma se udeležiti predavanj in prezentacij, razporejenih v skoraj 170 različnih sekcij, ki so pokrivale širok spekter tem na prodročju anketnega raziskovanja.

Arhiv družboslovnih podatkov je v dveh ločenih sekcijah sodeloval s svojima prispevkoma na področju podatkovnih arhivov in sodelovanja z raziskovalci ter zbiralci podatkov. Irena Vipavc Brvar je v sekciji Research Data Management for Re-Use: Bringing Researchers and Archivists together sodelovala s prezentacijo z naslovom Inclusion of Data Archives in Data Management Plan, v kateri je predstavila načrtovanje upravljanja s podatki, pomen odprtosti raziskovalnih podatkov ter vlogo arhivov družboslovnih podatkov pri načrtovanju upravljanja s podatki. Sebastian Kočar je v sekciji Data Archiving sodeloval s prezentacijo z naslovom Cooperation of an Archive and an NSI to add value to detailed non-anonymised microdata: the Slovenian good practice, v kateri je predstavil oblike sodelovanja Arhiva družboslovnih podatkov in Statističnega urada Republike Slovenije, s katerimo obe organizaciji dodajata vrednost obstoječim mikropodatkom in metapodatkom uradne statistike.

Izmed prispevkov drugih avtorjev, ki so se izkazali z novimi pristopi na področju življenjskega cikla podatkov in arhiviranja, bi lahko izpostavili prispevka From the survey design to the data archive – supporting the survey workflow with open standards and tools (Barkow in Schiller) in Enhancing data sharing via “safe designs” (Witkowski). Barkow in Schiller sta v svoji prezentaciji predstavila pristop, s katerim gradita na obstoječih orodjih in standardih v verigi skozi življenjski krog podatkov. Pri tem stojita za idejo, da se dokumentacija gradi sproti in zbira avtomatsko, s čimer se razbremeni ustvarjalca podatkov. Kristine Witkowski pa je v svoji prezentaciji predstavila orodje, s katerim se osredotoča na načrtovanje anketnih parametrov za optimiziranje kakovosti in dostopnosti podatkov hkrati.

Več o prispevkih Arhiva družboslovnih podatkov si lahko preberete na  povezava1 in povezava2. Ogledate pa si lahko tudi utrinke z dogodka.

O našem prispevku na konferenci govori tudi naslednji zapis, dostopen na Archive and Data Management Training Center blogu.

Prejšnji članek

Odpiranje podatkov javnega sektorja v Sloveniji

Naslednji članek

SERSCIDA delavnice v organizaciji Arhiva družboslovnih podatkov

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja